Serpens

OSEBNI DEL OBRAZCA

FULL NAME: Ithil Lassea Sylviel

RACE: Homo Sapiens

AGE: 16

BLOOD TYPE: mešane krvi (mama čarovnica, oče bunkelj)

HOUSE AT HOGWARTS: Ravenclaw

WAND: 26 cm, ebenovina, zmajevo srce

LOOK:

Ithil je izjemno lepa, vendar nekateri ne znajo ceniti njene lepote. Ima snežno bele lase, ki uokvirjajo njen lepi obraz. Njene oči so srebrnkaste, včasih skoraj sive, včasih skoraj bele, vendar je v njih vedno nek skrivnosten odblesk. Njena koža je izjemno svetla, njene ustnice pa so svetle rožnate barve. Je vitke postave, malce višja od 160 cm. Nohte ima nalakirane na črno. Večinoma nosi dolge elegantne obleke, ki se gladko prilegajo njenemu telesu in pa srebrn prstan s heksagramom. Večinoma nosi belo, vendar občasno obleče tudi rdečo, vijolično ali črno.

CHARACTER: Ithil je bolj tiha in se drži zase. Je izjemno inteligentna, vendar je tudi premišljena in se ne izpostavlja. V razredu se sicer oglasi kadar misli da je to potrebno, vendar le zato. Ne čuti bistvene potrebe po druženju, popolnoma zadovoljna je sama s seboj in na šoli je le zato, ker skrivoma hrepeni po moči in znanju. Je strastna in impulzivna oseba, vendar se zna disciplinirati in vedno dvakrat premisli, preden stori kaj tveganega. Zaveda se svoje lepote, poželjivih pogledov tako fantov kot nekaterih punc, in včasih tudi izkoristi to privlačnost v svojo korist. Sovraži moške in se ji zdijo pomilovanja vredni, privlačijo pa jo dekleta. Tega sicer ni priznala še nikomur, vendar tudi ne misli, da bi bilo to potrebno. Naj si ljudje mislijo svoje.

FAMILY: Oče Alastor in mati Andaline, s katerim se Ithil kar dobro razume, dokler ji ne krati svobode in jo pusti na miru kadar ona to hoče.

HISTORY: Ithil je odraščala na Islandiji v bogati družini z obema staršema kot edinka. Njen oče je bil uspešen odvetnik, njena mama pa je delala v Ministrstvu za čaranje kot aurorkinja. Ko je dobila pismo iz Bradavičarke za svoj 11. rojstni dan tistega mrzlega dne konec decembra, ko se vsi normalni otroci veselijo daril ki so jih zjutraj našli pod božičnim drevescem, se je ona razveselila novih možnosti. Njena čarobna moč je bila neobvladana, divja. Vsakič ko se je razburila se je nekaj zlomilo ali raztreščilo ne da bi se kdorkoli zganil. Instinktivno je vedela kaj mislijo ljudje okoli nje in to jo je spravljalo ob živce.
Ko je prispela na Bradavičarko, je takratni profesor Snape opazil njen talent ko je na sprejemni večerji zavrtal svoj pogled v njene oči. Morda je hotel da Ithil izpili svoj dar, morda pa je le mislil, da je nenadzorovano branje misli prenevarno. Kakorkoli, Ithil je na skrivaj izučil v čitljiviji in bil presenečen, ko je ugotovil da je ena najboljših. Njena sposobnost ji je omogočala da je nekako zaznala površne misli vseh okoli nje, kot da bi govorili tisto kar so tisti trenutek mislili. S pomočjo čitljivije pa je lahko prodrla globlje v človeški um in odkrila tudi najbolj skrite in najtemnejše misli.
Vadila je lahko le na učencih, ki jih je Snape kaznoval tako da so morali ostati po pouku, potem pa jim zbrisal spomin na tisto uro ali dve, tako da nihče ni nikoli izvedel. Ampak kmalu ji to ni bilo več dovolj. Začela je secirati misli drugih, večina jih niti ni vedela, saj se je Ithil že v tretjem letniku iz knjig naučila nebesednega zaklinjanja, drugi pa so lahko le sumničili. Vendar pa je naredila napako, ko je v petem letniku poskusila uporabiti čitljivijo na samem profesorju Snapeu. Od takrat naprej je ni več učil in verjetno je prav on namignil hišniku Filchu da naj jo opazuje. Tako jo je Filch večkrat zasačil, ko je poskušala brati knjige na prepovedanem oddelku knjižnice, ko pa mu je poskusila vdreti v um in mu izbrisati spomin, so jo izključili. Tako je skoraj eno leto preživela doma, prebrala je vsako knjigo o čarovniji ki jo je lahko dobila, prav tako pa se je začenjala dobivati z nekim Slytherinom, ki je bil menda zatreskan vanjo. Ta ji je prinašal svoje zapiske z Bradavičarke in ji pripovedoval o krogu navdušencev nad črno magijo, ki naj bi se bil pojavil. Ithil je bila že ideja sama privlačna, in nekoč ji je uspelo uporabiti svoj šarm do te mere, da je njen fant iz Bradavičarske knjižnice ukradel knjigo o črni magiji in ji jo prinesel.
Ithil je knjigo dobesedno vpijala, uroki in kletve so ji šli dobro od rok in naposled je prišla do poglavja s prepovedanimi kletvami, vključno z najmočnejšimi tremi. Njen talent za branje misli in vdiranje v um drugih ljudi ji je izjemno olajšal imperatorjevo kletev, vendar pa ji kletev križanih ni šla najbolje, Avada Kedavra pa je bila zanjo španska vas.
Ko je izvedela za uničenje Bradavičarke in ustanovitev Maluma, ni odlašala. Takoj je napisala svojo prijavnico in jo odposlala z mamino sovo, medtem ko je čakala na odgovor pa je šla na tečaj udejanjanja in po dveh tednih je usvojila tudi to sposobnost. Svojega fanta je z imperatorjevo kletvijo prisilila da je knjigo nesel v bunkeljsko fotokopirnico, njej prinesel kopije nato pa vrnil knjigo. Ko je to opravil, mu je izbrisala spomin na vse, kar je imelo kakršnokoli zvezo z njo.
Ko je prispela na Malum sicer ni vedela nič o tej novi šoli, vendar je upala na najbolje: neomejeno učenje vseh oblik čarovnije.

PETS: Nima ljubljenčkov.

___________________________________________________________________________________________________________________
IZPITNI DEL OPISA

NAPOJI: Ithil ni bila nikoli blazen genij v napojih. Sicer je imela dober občutek za strupe, vendar pa je imela občasno težave z varjenjem navadnih napojev. Sploh Veritaserum se ji je zdel neznansko butast, saj ga zaradi svojega daru nikoli ne bi potrebovala. Vendar pa je bila enkrat priča njegovem delovanju in takrat je začela razmišljati. Domislila se je, kako Veritaserumu dodati določene sestavine, ki so spremenile učinek tako, da je žrtev sicer lahko lagala, vendar je ob vsaki laži njen um proizvedel občutek take muke, kot če bi ji z v kislino namočeno britvico luščili kožo po vsem telesu.
To je dosegla tako, da je 1dL Veritaseruma dodala 1 čajno žličko ekstrakta Banšinega krika, 2mL ježevčega urina in kapljico Vampyrusovega strupa. Ko je vse sestavine zmešala, jih je morala kuhati celo uro in ga mešati v smeri urinega kazalca, nato je morala napoj popolnoma ohladiti in dodati še pol grama lupine zmajevega jajca, potem pa še 30min segrevati napoj in ga mešati v nasprotni smeri urinega kazalca.

UROKI: Ithil se je vedno čudila nad lepoto in mogočnostjo strele. Ko je dosegla dovoljšnje znanje o čarovniji se je lotila izdelave svojega uroka, takšnega ki bi uporabil moč strele za napad. Dolgo se je mučila z iskanjem besed, s proučevanjem strele same in urokov. Celo speljala je strelovod v poseben zabojnik, kjer je lahko eksperimentirala z neukročeno silo narave. Dolgo je poskušala in čisto po naključju prišla do želenega rezultata.
Izumila je kletev Elektrum, ki žrtev uroči tako, da jo po celem telesu stresa streli podobna visokonapetostna elektrika. Ta povzroča hude opekline in navdaja žrtev z nesluteno agonijo, ko jo po celem telesu sresa in sežiga strela, kot da bi ji naravnost na možgane pripeli elektrode. Začuda ta urok ne pušča trajnih posledic na telesu razen zažganih las, trzajočega telesa, in v primeru da ga vzdržuje 13 sekund ali več smrt.
Kletev Elektrum je po izvedbi preprosta, vendar pa zahteva veliko znanja o naravi električne energije in pojava strele. Kdor hoče uporabiti ta urok mora točno pomisliti kako bo sprostil razstreljene elektrone v nasprotnikovo telo, nato pa s palico zarisati simbol strele v zrak in pomisliti "Elektrum". Kletev deluje le nebesedno.

MRAČNI UROKI IN BITJA:
Ithil se je po svojem prvem srečanju z bavkarji in morakvarji domislila nore ideje: da bi ustvarila bitje ki je sposobno uničiti nekoga s tem da postane najhujše, kar si ta nekdo lahko predstavlja. Ker je sklepala, da imperatorjeva kletev ne bi delovala na morakvarjih, niti ni znala priklicati varuha je bila v slepi ulici. Vendar pa je na Malumski shrambi za komponente napojev našla delček morakvarjevih možganov. Zaprla jih je v isto skrinjo v katero je zaprla bavkarja, tega pa z imperatorjevo kletvijo prisilila, da se je hotel spopasti z njimi. Ker se ni mogel spremeniti v najhujši strah strahu samega, je bavkar znorel in poskušal pobegniti ven. Vendar mu ni uspelo. In po treh mesecih se je bavkar preobrazil.
Bavkar je postal Nychte. Ne spremeni se v najhujši strah, temveč brska po glavi žrtve dokler ne kombinira vsega najhujšega kar si je ta oseba zmožna predstavljati v eno samo grozo. Ker popolnoma spremeni obliko in ne ustvari le iluzije, lahko tudi uporablja to telo in vse njegove dele za napad. Z obliko se spremeni tudi njegova nevarnost. Urok Riddikullus na njem ne deluje, je pa ranljiv proti varuhu kakor morakvar. Ima pa še eno šibkost: spremeni se v vse, kar je določeni osebi najbolj nagravžno, česar se najbolj boji, kar najbolj zaničuje itd. hkrati. Tako se včasih spremeni v smešna bitja, naprimer če je nekomu najbolj nagravžna barva roza in se najbolj boji pajkov, potem bo Nychte postal orjaški roza pajek.

OSEBNI DEL OBRAZCA

FULL NAME: Lenne Talline Verrete.

RACE: Warewulfus.

AGE: 15 let.

BLOOD TYPE:Oče in mama sta bila oba volkodlaka in sta s Lenne zelo grdo ravnala, dokler ju ni ubila.

PARENTS: Mama Herrena in oče Demmon sta živela v hiši na obrobju Pariza.

HOUSE AT HOGWARTS: Ni se šolala na Bradavičarki, temveč na Beuxbatonsu.

WAND: Dolžina 31 cm, jelšin les, ki je na ročaju izklesan v umetelne uzorce. Polnjena je z volkovimi dlakami.

LOOK: Lenne ima dolge črne lase, ki se v rahlih vijugah zvijajo nekje do polovice hrbta. Ponavadi ji tudi zakrivajo večino obraza, zato so le redki uzrl njene lepe temno rjave oči. Porcelanasto kožo krasijo živordeče srčaste ustnice. Vrat se razširi v telo vitke in bujne oblike, konča pa se z dolgimi in zelo hitrimi nogami. Nikoli nebi mogli reči, da je grda, tudi v volčji obliki ne.

Kadar se preobrazi, je temno sive barve in obožuje gozdove, v katere se zateče med preobrazbo. Njene oči se v temi svetijo kot dve veliki kresnici.


CHARACTER: Lenne je že od otroških let zelo nasilna, neprijazna nasploh nemoralna. Ne mara družbe in je vedno nesramna do drugih ljudi. Je zelo zamorjena, razlog za to pa sta njena starša, ki sta ji prizadejala veliko hudega, dokler ju ni pri rosnih enajstih nazadnje ubila. V njej tli sovraštvo, ki ga ni mogel potešiti samo uboj roditeljev, temveč šele to, da je kar naprej sproščala svojo jezo in bes na drugih. Zatem je uživala v njihovem trpljenju, saj jo je njena sadistična narava samo še bolj spodbujala k zločinom.

FAMILY: Očeta in mamo je ubila že zelo zgodaj, ostale družine pa nikoli ni imela.

HISTORY: Lenne se je rodila očetu in mami, ki sta želela popolnega sinčka, ki bi bil odličen v vseh pogledih, dobila pa sta dekle. Dekle, ki je bilo šibko, nedružabno in poverk vsega še grdo. Zasovražila sta jo in jo za vsako najmanjšo napako pretepala kot psa. S tem je Lenne postajala močnejša in močnejša, z leti pa tudi vedno lepša. Vendar starša svojega mnenja nista spremenila in tako ju je nekega lepega dne preprosto umorila. Že prej sta jo vpisala na splošno znani prestižni Beuxbatons, na katerega je hodila štiri leta. Med njimi ji je ubijanje prišlo v navado, nepojasnjeni umori, od katerih so ostala le izmaličena trupla, pa so se kopičili. Njena najljubša zabava je bila, da se je s svojimi žrtvami pred ubojem malce 'pozabavala', ali pa jih speljala na samo ob polni luni, kjer so ji služili kot volčja hrana. Vendar počasi so jo začeli sumiti, in zato se je odločila, da bo treba zamenjati šolo. Nekako je izvohala Malum in se mu z veseljem pridružila.

PETS: V lasti ima majhnega volka Rawrija, ki ji dela družbo med preobrazbami, pa tudi v človeški obliki.

___________________________________________________________________________________________________________________
IZPITNI DEL OPISA

NAPOJI: Vedno je rada izumljala napoje in nekega dne ji je padlo na pamet, da bi zmešala nekaj, kar bi poizkusnemu zajčku(pa tudi vsem za njim) povzročalo grozovite muke. Tako je zvarila Vlachkus, katerega učinek je precej 'lep' na pogled. Ljudem, ki ga popijejo namreč iz trebuha počasi potrga kožo, nato pa se mišice pod njo začnejo raztegovati in se zatem posledično tudi strgajo. Postopek se nadaljuje še po celem telesu, dokler od žrtve ne ostane samo še kupček kosti. V napoju so zmešani volkodlakovi nohti, legvanova čreva in napoj živih mrličev, ki ga je potrebno vnaprej pripraviti.

UROKI: Za svojo zabavo je ustvarila tudi mučilni urok, pri katerem s palico po zraku rišeš razne vzorčke, ki se pri tem rišejo po telesu samo v vrhnji plasti kože. Urok potem napreduje in navidezna risarska igla postaja vedno daljša, na koncu že tako dolga, da doseže vitalne organe in nazadje bitje v groznih mukah umre. Čarobne besede se glasijo Muchise.

MRAČNI UROKI IN BITJA: Lenne je križala človeka in volka, da bi ustvarila 'zanimivo' žival, in sicer, kot ga je poimenovala Ljudodlaka, zato, da bi malce pokazala ljudem, kako je obratno zmešana žival lahko še veliko groznejša od njenega prekletstva. Ljudodlaki so ljudje do pasu, volkovi pa preostali del telesa. Hodijo po gozdovih in iščejo nedolžne ljudi, ki so zatavali na njihov teritorij. Priplazijo se jim za hrbet in zatulijo, kar sproži poseben urok. Le – ta zamrzne trenutek (aresto momentum), zato žrtev do konca hranjenja ostane živa, saj je bila živa v trenutku, ko je ljudodlak zamrznil čas. Ta se ustopi pred žrtvijo in mu s svojimi kremplji z glave potegne kožo, da pride do lobanje. To razdrobi in pograbi možgane. Žrtev zaradi uroka nekako še obdrži vid in je brez vek prisiljen gledati, kako ljudodlak pred njim poje možgane. V trenutku ko pa jih do konca pomalica, se urok izniči in preostanek telesa se zgrudi na tla. Ljudodlakova posebnost je, da sledijo kateremu koli volkodlaku, ki je v bližini njihovega teritorija in jih posledično ta lahko tudi obvladuje.