Glavna prireditvena dvorana

[Ej emć malo pazi na slovnico ]

(ma tud ti ne blestis lih no, mikey, ne zatikej se ob druge )

Arm je lenobno sedel v sencnatem kotu in le z enim usesom spremljal strah zbujajoce govore, ki so vecini okoliskim ucencem nagnali strah v kosti. On pa je samo skomignil z rameni in si se naprej s konico palice cistil zobe. Vedel je, da je to dokaj nevarno, a je bil preprosto prevec len, da bi umaknil palico in segel po zobotrebcu. V tistem trenutku mu je bilo povsem vseeno, pa cetudi bi izgubil pol zob. Ko so ravnatelji le zaprl svoja zlobna usta se je Arm pretegnil in nato pocasi vstal s stola, ki ga je dodobra ogrel v tem casu. Bilo mu je resnicno na smrt dolgcas in njegov vajeni pogled je ucinkovito zdrsnil po dvorani. Izlocil je neuporabne zadeve in se na koncu osredotocil na dvoje - tocilni pult Equusa Morteja in svetlolasko, ki se je pricela gibati v ritmu glasbe. Z lahkotnim korakom je stopil proti sanku in obstal pred vilinom, ki je izpolnjeval narocila. "Bloody Mary. Pa naj bo s pravo krvjo."je brezbrizno navrgel in se naslonil na leseni pult. Bil je tako len, da se mu ni dalo biti niti nesramen - in to je bil resnicni ekstrem. Po nekaj pozirkih osvezilne krvi in alkohola je bil takoj v boljsem stanju. Na dusek je dokrajcil svoj kozarec in se odpravil naravnost proti privlacni mladenki, ki je bila zaenkrat se sama. Saj ne, da bi ga bilo strah konkurence - tu mu nihce ni bil kos. Samo ni se mu dalo ukvarjati se s kakim tepckom, ki bi se mu morda zazdelo, da mu lahko spelje njegovo tarco. Postal je pred dekletom in se ji lahno priklonil "Armadal."je bil kratek. Ni se mu ljubilo ponuditi dlani zato je samo prisluhnil ritmu in se ji pridruzil v plesu "Ti pa si?"jo je pobaral in se malce nasmehnil.

((No Arm, ti pa uporabljaj šumnike, saj so pomemben del našega prelestnega jezika ))

Ithil se je sunkovito obrnila. Zagledala je postavnega vampyrusa v barvah Equus Morte-ja. Najpres ga je sicer mislila odsloviti kot vse ostale osebe moškega spola, vendar si je hitro premislila.
"Ithil," je kratko odvrnila. "In čemu se imam zahvaliti tvojemu... 'obisku,' gospodič Armadal?"
Vanj je zapičila svoje srebrne oči, vendar kljub svojemu talentu ni zaznala kaj več od dolgčasa. Sklepala je, da ima Arm bodisi močno voljo, bodisi je izurjen v bramboviji, da mu ni mogla prebrati misli. Ali pa je bil res tako zelo zdolgočasen, da je ta občutek nadvladal vse ostale. Sicer je brez uporabe čitljivije lahko prebrala le površne misli, ampak zdelo se ji je da nekdo pač ne more misliti samo na dolgčas.
Imaš pa zanimiv um, gospodič Armadal. Me zanima ali bi podlegel čitljiviji, ali bi te morala mučiti da bi se dokopala do tvojih temnih skrivnosti, je pomislila.
Vendar njena zunanjost ni izdala ničesar. Njene misli so bile skrite za masko prelepega obraza, ki je bil skoraj brezizrazen, izvzemši droben aroganten nasmešek.

[On je na fonu, nima šumnikov. Sicer pa sem v rase dodal, da lahko tukaj uporabljate Vampir, da se vam ne bo rablo zatikat Um, zdaj je tko seceralnica... Arm, sicer pa se napake opazijo le pri krajših postih xP Aja pa še nekaj, ko že pišem tak dolg oklepaj - Armu se ne vidi na daleč da je vampyrus, kr še ni tok star, krvi pa še ne 'sesaš' lahko jo pa piješ v koktailu ]

Miku se je mrki pogled nekoliko popravil, ko je ob strani opazil slamico. Prislonil jo je na usta in počasi začel srkati mrzel napitek, zeleno začimbo, rastlino ali karkoli je že bila pa je vrgel čez hrbet, s kletvijo križanih je zdolgočaseno preklel pajka, ki se mu je spustil na rame, takrat pa se mu je zazdelo, da je zaslišal jok nekega učenca. Zavil je z očmi in se zazrl v Anette.

Lahkotno se je nasmehnil in gladko odvrnil "Vasi cudoviti podobi seveda." Njegove oci so povsem brez sramu zdrsnile po njeni sloki postavi, ki jo je tesno objemala srebrnkasta oblekica, ki je komajda da segala do polovice gladkih, vitkih stegen. Pocasi, zelo pocasi se je njegov pogled sprehodil nazaj gor po njenem telesu in za trenutek postal pri ocarljivem dekolteju, ki se je kazal zaradi dokaj nizkega izreza oblekice, nato pa jo je koncno le pogledal v oci.

"In kako vam je bil kaj vsec uvodni govor?"jo je posmehljivo pobaral in privzdignil eno obrv. Ithil je bila solski primer brezizraznosti, a Armu se tega trenutno ni ljubilo poceti. Edino, za kar ni bil prevec len - za to res ni bil nikoli prevec len - je bilo osvajanje deklet. To je bil pac ritem njegovega zivljenja.

((@Mike: seveda se vidi: po čekančkih seveda! In čekane se opazi takoj ko vampir odpre usta.
@Arm: Lahko bi malce bolje prebral moj post, v katerem je na dolgo opisano kako je Ithil oblečena. Sploh nima srebrne oblekce, ampak črno enodelno obleko z zeleno obrobo, ki ima razporek vzdolž desne noge, tako da se na trenutke vidi samo desna noga od sredine stegna navzdol. V bistvu si zadel samo to, da je obleka oprijeta in pa da ima dekolte.))

Ithil ga je ledeno pogledala. Bila je gotova da je Armadal mislil vsako besedo ki jo je izrekel, saj so njegovi pogledi razkrili še veliko več kot njegove besede. Ni bila prepričana kako naj se odzove. Sicer ji je prijalo če so ji ljudje laskali in jo občudovali, še bolj če so ji zavidali, vendar pa ji je to hkrati šlo na živce. Armadal je bil na prvi vtis tipičen ohol najstnik, katerega življenjski cilj je, da se igra Casanovo in skuša spraviti čimveč deklet v posteljo. Ithil je take zaničevala. Brala jih je kot odprto knjigo, sla in pohota sta jim meglila razum in tudi če jim ne bi bila sposobna brati misli bi lahko uganila kaj bodo storili.

Odločila se je, da mu bo naklonila odgovor.
"To naj bi bil uvodni govor? Meni se je zdelo bolj kot priložnost, da lahko ravnatelji sami sebi razpihavajo ego in poskušajo prestrašiti učence. Po mojem imajo vsi po vrsti kompleks manjvrednosti in se zato na veliko samopoveličujejo in uživajo ob misli na lastno superiornost."
Ker ni imela boljše ideje ga je vseeno vprašala:
"Kaj pa si mislil ti?"

((lej, res oprosti, bom editu pole, ma tle na mobiju dela bolj pocasi netti in se mi je kr zdel, da bom sfaliu obleko, ma res traja, da hodis sz ene strani na drugo in bers use poste "/))

Videl je, kako je za trenutek zavihala ustnico ob njegovem pogledu in dovolil si je cisto majcen nasmeh. Bil je preprican da cez nekaj casa ne bo vec tako vzvisena. Ceprav bi se znalo zgoditi, da bo se vedno nad njim. Koticki njegovih ustnic so se neprostovoljno ukrivili navzgor in zvedavo jo je pogledal "No, vsaj nekdo ki zna uporabljati svoje mozgane. Vsi ostali tukajle so prav grozni."je zavil z ocmi proti uciteljskemu kolektivu. Glede 'uvodnega govora' sta si bila enaka v mnenju. "Ce so tejle trije ravnatelji nas vsekakor caka dokaj zalostno leto pouka."zavzdihnil je skomignil z rameni. "Amapk saj si slisala kaksne grozljivosti nas cakajo ce se bomo sli upornike."posmehljivo se je zarezal in se se enkrat ozrl preko ramena k trem sitnim postavam. "Amapak na sreco je pred menoj nekaj kar odlicno odvraca pozornost od groznega ravnateljskega kolektiva."je je nasmehnil in se lahno priklonil, ko se je glasba upocasnila in postala primerna za klasicen ples.

"Smem prositi za ples?"je vprasal in ji ponudil dlan, medtem pa prisluhnil melodiji in ritmu pesmi. Vsekakor primerna za tango. Ob tem se je zadovoljno nasmehnil in upal, da je Ithil dobra plesalka. Njega so ze v mladih letih naucili odlicno plesati, saj je pac to spadalo med znanje ki ga je bilo potrebno imeti ce si bil del elite.

((mater, človka ni en večer gor, pa st skor dve novi strani poisani!! Sej ne, da vm zamirm xD))

Ko je opazila, da je Mika resnično zmrazilo, si ni mogla pomagati, da se ne bi vsaj malce nasmehnila. "Ja, zate je bilo verjetno precej težje, glede na to, da je bil tvoj oče... Ampak poglej na svetlo stran, bil je resničen tiran! Mi zaenkrat ostajamo samo pri šoli." Ozrla se je po dvorani in opazila, kako se je Emma ravno znesla nad ubogim vilinčkom, ki je šel iskat pijačo za Mika. Ta se je vsaj malo razvedril, ko je dobil svoj koktejl, medtem ko pa se je na drugem koncu dvorane nekdo ravnokar razjokal. "Emma si očitno včasih res ne more pomagati, kajne?". Do konca je izpila svojo pijačo, potem pa je njeno uho ujelo začenjujoč se ritem tanga. "Te mogoče lahko malce razvedrim z enim plesom?", ga je zapeljivo vprašala, potem pa, ne da bi počakala na odgovor že vstala in odkorakala na vedno bolj polno plesišče. "Se mi boš pridružil?".

[Uff, 2 pripombici Ithil (te opozarjam, pomoje bom tvoje ime večkrat narobe napisu) 1. nism ravno vedu, kolk blizu je in dvomim, da bi locirala to ti na daleč, ker je dvorana res vlka, sicer pa sem malo zamešal, ker sem mislil, da je Arm star 14 namest 16 in še nima popolnih čekanov, tko da lahko zdaj tudi 'sesaš' kri Sorry, mate...]

"Ni to..." je rekel Mike hladno, ter si ubrisal krvavo rdeče ustnice. "Stvar je, da mislim, da lahko še oživi. Dobro veš, da se je le polovica jedcev spreobrnila in otroke poslala na Malum. Anglija je daleč od pirenejev, preroške novice pa o tem ne pišejo.... lahko je." je naenkrat zagnano začel govoriti Mike, nato pa se je nekako le zbistril in prislonil usta k cocktailu, ter ga na dušek spratnil. Kozarec je odložil na šank in pomignil enemu od drugih vilincov, da mu dostavi dve Margeriti. Vsaj tu ne bo težav.... si je Mislil Mike. Videl je, da je Anette že izpraznila svoj kozarec in očitno je bil drugi cocktail namenjen njej. Nasmehnil se ji je in ji podal tenek kozarec, tudi okrašen z limeto, ki jo je MIke takoj potisnil med zobe. Lasje so mu zakrili resaste oči, ki so švigale po prostoru. "Pozabiva na to..." je rekel Mike, in se obrnil k vilincu. "Ja, Emma je res... napadalna danes," je Mike stežka poiskal še kolikor toliko vljudne besede. V bistvu je bilo Emmino bevskanje skoraj navadno, ampak Mikove misli niso obrajale sadov za kakšno kvalitetno temo za pogovor. Na koncu je v roki držal obe pijači in ji hotel ponuditi eno, a ga je prehitela s povabitvijo na ples. Ritem tanga je prihajal iz bogve kot. V bistvu ga sploh ni zanimal ali je to merlinova brada, zidovi, stena, ali pa zadnjica učenca, ki je sameval v kotu. Skomignil je z rameni in na dušek spil obe margeriti hkrati. Nasmehnil se je, saj ga je, sicer za njegova merila še vedno nizka količina alkohola spravila na noge. Vstal je, prikimal in se z njo sprehodil do plesišča. Poprijel je za njeno roko, ko se je z drugo, najprej previdno, nato pa vseeno odločno oklenil njenega boka.

Ko se ji je že malce preveč-alkohola-sem-popil Mike pridružil, ga je prijela za roko, druga pa postavila na njegovo ramo. Začutila je tudi njegov prijem na svojem levem boku, kar ji je narisalo nasmešek na ustnice. Začela sta se vrteti po plesišču in Anette je vodila, čeprav je bilo pri plesu navadno, da je glavno vlogo prevzel moški. Pesem se je že počasi iztekala, s kotičkom očesa pa je opazila nekaj študentskih parov, ki so se odločili, da bodo izvajali kar najbolj strastne gibe. Glasba se je končala in tokrat sta z Mikom sedla k baru Equusa Morte. Za oba je naročila osvežilno Pino Colado in izpila skoraj pol svoje na dušek. "Zdi se mi, da se ljudje kar zabavajo, se ti ne zdi? Postaja pa že malce pozno, zato bi se stvari kmalu lahko spremenile v kaj veliko bolj razvratnega. Naj jih iz čiste zlobe pošljemo spat, ali jim pustimo, da nadaljujejo do zore ter jih potem še bolj podlo spodimo naravnost k pouku brez spanca?". Sama se je bolj nagibala k ideji št. dve, še posebej zato, ker ji je količina alkohola v krvi že malo zameglila razum in pri njej sprožila nezdravo željo po temu, da bi uganjala karseda podle stvari.

Mike se je zavedal, da v tistem trenutku ni bil ravno najboljši plesalec a njegova glava je bila še vedno težka od misli. Ko jo je na koncu pesmi nagnil k tlom, sta se oba nasmehnila drug drugemu, nato pa sta se odpravila do equuseovega pulta si je Mike vseeno pustil malo več časa za pijačo. Popokal je sklepe na vratu in odvrnil njeni 'podli' misli. "Mislim, da jim moramo pokazati kakšna pesem bo pela tukaj..., da bodo plesali tako, kot bomo mi igrali, pa naj bodo to bobni, kitara ali frulica..." Ob tej misli se je nasmehnil in njegove veke so se v hitrem ritmu parkrat spustile navzdol in nazaj gor. "Mislim, da bi jim raje pustili, da uganjajo vsakršne vragolije, ampak, da jih naša nočna straža ne bi pustila pri miru..." Nasmehnil se je in slišal je, kako se je spet od nikjer vzel ritem tanga. "Kaj če tale ples odsediva...," je rekel, saj svoje Pina Colade še do polovice ni izpraznil. "Razen če si imela kakšne boljše ideje za danes zvečer, kot pa morjenje prvih dni učencem? Morda raziskovanje temnega gozda, gotovo je tam kaj koristnega za šolo... Čeprav lahko tja pošljemo učenca." Mike se je nasmehnil. Seveda tega on ni nameraval delati ta večer.

Leyla je z visoko vzdignjeno glavo prišla v dvorano. Ozrla se je po vseh zbranih, nato pa sedla na enega od barskih stolčkov, ter si vzela koktail, ki je bil v bližini, v modri barvi. Prekrižala je noge ter počasi srkala koktail. Ozrla se je po stenah. Vse so bile v njeni najljubši barvi-črni. Le bakle, ki so gorele, so bile vsaka v barvi enega doma. Ozrla se je po svoji opravi. Črna obleka z modrimi okraski je bila res super. Lase je imela spuščene po hrbtu, in to jo je malce nerviralo, pa kaj potem. Naličena je bila v barvi svojega doma. Ravno še je slišala ravnateljev govor, in njeno telo je rahlo trznilo. Koga pa briga, saj tako ali tako že vemo, da nam bodo grenili življenje je pomislila in zavila z očmi.

((Ne Mike, si kar prav napisal. @Arm: ni frke, pač popravi ko boš za pcjem))

Ithil je Armadalova gesta presenetila, in ni si mogla kaj, da mu ni priznala vztrajnosti. Vendar pa je medtem ko jo je vprašal njegov um postal bolj prozoren in Ithil je lahko slišala njegove misli kot če bi jih zakričal.
"Vzvišena sem samo nad neotesanimi mulci, ki razmišljajo s spodnjo glavo, zgornjo imajo pa le zato da imajo kam dat lase. In vedno bom nad tabo, samo ne na tak način kakor si ti to predstavljaš, Don Juan!" mu je ostro zabrusila. Naslednjo sekundo se je obrnila in odkorakala skozi množico. Desna roka ji je počivala na prsih, v dosegu smaragdnega očesa kače na njenem obesku, če bi si slučajno drznil iti za njo. Hkrati pa je upala da bi naredil točno to, da bi mu lahko pokazala da se z njo pač ni za hecat.

(( you got it ))

Bil je nadvse presenecen, ko je ostro spregovorila in njegove oci so se zozile. Sovrazil, resnicno sovrazil je bralce misli. Bralke pa se bolj. Pocasi se je dvignil in svoj ledeni pogled zapicil v njen odhajajoci hrbet. Kdor je bral misli je imel povsem nepravicno prednost in bil je preprican, da se je Ithil zavedala tega dejstva, kakor tudi dejstva, da bi jo imel ce ne bi brala misli. Popravil si je ovratnik in s polovicnim nasmehom na obrazu pocasi odkorakal proti sanku. Vsekakor bi bila vredna truda...Res je bila lepa, vdano v usodo je skomignil z rameni in sedel na barski stolcek. Bilo je brezveze poskusati nekaj kar je bilo ze izgubljeno. No, morda si bo pa kdaj premislila, motilo ga vsekakor ne bi. Narocil je se en kozarec Bloody Mary - s pravo krvjo, ki je nadomescala paradiznikov sok - in se prepustil uzitku kovinskega okusa krvi, ki mu je stekla po grlu. Zatisnil je oci in s prsti tapkal po pultu v ritmu tanga, ki ga je na zalost zamudil. Pa res si je zelel plesati, sploh tango, ki je bil eden izmed njegovih najljubsih plesov. Ah, kaj moremo. Zopet je skomignil z rameni in naredil se en pozirek.

Emma se je že res dolgočasila na plesu res ni bilo kaj početi, vse okole nje jo je živceralo in se ji gabilo. Najbolj ji je bilo všeč ko se je naslajala nad napakami, ki so jih naredili učenci pri napojih. Najbolj pa jo je živceralo, ker je poplnoma sama sedela za dracotovim barom le zakaj? Noben ni bil v njenem domu! Upala je na najboljše, da se bo Armadal toliko izkazal, da bo prišel v njen dom. Sedenja ji je bilo dovolj, vrgla je že 10. izpraznjen kozarec na pult in skočila iz barskega stolčka, zavrtela se je čez plesišče do bara Equusa morte. Tam sta sedela že Mike in Anette, Emma je vprašala "Se vama lahko pridružim?"

Alex je vstopila v dvorano. Čeprav ji prireditve niso pogodu, se je odločila da bo šla. Ni se ji dalo biti v sobi in gledati v strop. Tokrat je imela lase spete na vrhu glave in oblečena je bila v črno obleko, ki je imela odkrit hrbet, da se je videl njen tatu. Tokrat je snela zapestnice in obdržala samo eno, ki ji jo je dal njen brat. Povzdignila se je na prste in pogledala naokoli, če je kdo pameten, vendar je kmalu obupala. Kot megla se je prebijala skozi množnico, k mizi z pijačo. Vzela je kozarec soka in na hitro popila. Skremžila se je ob grenkobi soka in hitro odložila kozarec na mizo. Čeprav je tukaj dolgočasno, ne pomeni, da mi v sobi ne bi bilo bolj, si je rekla v mislih in se naslonila na mizo. Ker ni imela drugega dela, je opazovala ljudi naokoli kako se pogovarjajo in se zabavajo ...

Tim je nejevedno kam gre privihral v navidez glavno dvorano. Sam jo je hitro indentifiral ter se še malce sprehodil po njej tako, da so videli drugi, da z njim ni heca in v večini še zaradi tega, da vidi kakšne so kaj punce na šoli. Ko pa se je tako sprehajal po dvorani je za šankom zagledal suhljato, prelepo dekle z svetlimi lasmi. Brez prigovarjanja v mislih je pristopil ter raven nje naročil neko pijačo, ki je ni poznal samo, da bi lahko naredil vtis. Seveda je med vsem tem imel na obrazu narisan izredno hladen videz, ki ga marsikdo ni toleriral, ampak do zdaj je zgledalo, da so na šoli vsi takšni, ki ga. Sam se je z pijačo v rokah malce obrnil, da je lahko gledal kako se drugi zabavajo ter plešejo tango. Njemu je bila za zdaj ta vrsta glasbe, ki so jo igrali prav všeč, čeprav ni bil nekakšen privrženec glasbe. Sam se je tudi malce poigral z uroki ter z palico v zrak pred obraz dekleta zrisal par besed, ki pa so navrgle, če bi slučajno zaplesala z njim. Sam je še naredil par požirkov ter z vso nestrpnjostjo čakal na odgovor...

[Leyla!]

Upajmo, da vsaj ta gospodič zna plesati je pomislila Leyla, in vstala. "Hvala za povabilo, a naslednjič me lahko vprašate brez pomoči palice, gospodič...? Na šank je odložila svoj kokteil, srknila še en požirek, ter se odmaknila od šanka. "Grema?" se je pozanimala, in pred njim odvihrala na plesišče. Lase, ki so ji silili na oči je popravila nazaj, ter ga zapeljivo pogledala.

Emma se je usedla na enega od barskih stolčkov in čakala na odgovor Maika in Anette. Malo je še počakala in poskusila čim bolj vljudno reči "Ker, če vaju motim res lahko grem..." Čeprav se ji ni sanjalo kaj bo počela tukaj, bo z njima vseeno bolj zabavno. Razgledala se je po dvorani, skoraj vsi učenci so plesali s kom naj plešem jaz??? si je mislila. Ves čas se je grizla, da bi morali pripraviti kakšen zanimiv program.

Lenne je vstopila v dvorano in se razgledala njena preprosta dolga obleka se je skoraj vlekla potleh, tesno se je prilegala njenim nogam. Njeni skodrani lasje so bili spuščeni in ji padali na ramena in hrbet. Edina stvar, ki je nakazovala v katerem domu je je bil prstan v obliki kačice, ki se ji je ovijala okoli prsta. Prstan je bil srebrn in okrašen s čisto majcenimi smaragdi tmno zelene barve, v učkah kače pa sta bila izbrušena čisto majhna črna kamna. Najprej ji je zapasalo plesati. Kar sama se je zavrtela preko dvorane in čakala, da jo bo kdo povabil.

Tim je z resnim izrazom na obrazu sestopil pred dekle, ter se melce skremžil ob vseh teh njnih vprašanjih. ''Brez palice ne gre...moje ime pa je mimogrede Tim, ampak me lahko klišeč Riv. Ti pa si?'' ob teh besedah se je zavdal, da preveč govori ter se pomaknil za njo na plesišče, Njen zapeljiv pogled mu je dal mogoče malce zagona, da bi zaplesal ampak v njegovi glavi je že od malega stalo to, da ni nekakšen plesalec, čeprav so imeli pri starših učne ure in se je veliko naučil. Brez odgovora na njeno vprašanje pa jo je zapeljivo pograbil ter jo v začetek nagnil proti tlom. Jejžuš na marija kako sem obupen... si je med tem Tim govoril v glavi čeprav je vedel plesati in je zgledalo, da je eden boljših v dvorani. Mlado čarovnico zraven njega je vrtel kot za stavo ter ji namenjal malce hladne ampak zapeljive poglede. Palico je medtem moral malce bolj poklačiti za pas, kajti bila je že čisto pri koncu, da bi izpadla izza pasa. ''No, torej kakšna pa je kaj tvoja preteklost?'' ji je Tim še med plesm namenil eno vprašanje ter kisel nasmešek...

''Brez palice ne gre...moje ime pa je mimogrede Tim, ampak me lahko klišeč Riv. Ti pa si?' Leyla je našobila ustnice, nato pa se le odločila, da bo spregovorila. "Leyla, lahko mi rečeš Ley." Ko jo je fant zgrabil in jo nagnil k tlem, se ni niti zdrznila, pač pa ohranila strupen izraz na obrazu. Zapeljivec, toraj je pomislila, nato pa ji je postavil novo vprašanje. "Moja preteklost?" Malce je pomislila. "Lahko bi rekli, da je bila precej... Divja. Ker če imaš starše, ki niso vredni tega naziva, ni preveč uživansko, če se tako izrazim." Čarovnik jo je vneto zavrtel. "Vsaj eden ki zna plesati" je pohvalno zamrmrala. "Se ne najde dosti takšnih." Zavrtela se je na prstih.

Tim je pozorno poslušal Leyline besede, ki so bile lahkotne in ostre. Sam je še naprej vneto plesal ter vrtel leylo ob njenih besedah, da je dober plesalec pa se je zdrznil. ''Samo poglej me, grozno plešem- no vsej tako so pravili v naši družini!'' sam se je ob tem grozno nasmehnil ter ohranil ubijalski in strasten pogled. Med plesom se je še enkrat ozrl po dvorani in učencih, ki so nabito plesali. Sam je po nekaj trenutkih gledanja tudi ozrl učitelje, ki so se gnjavili med seboj ter trdno pustili očesa, da opazujejo učence...

''Samo poglej me, grozno plešem-no vsej tako so pravili v naši družini!'' je odgovoril na njeno pohvalo in Leyla se je zasmejala. "Ne smeš vsega verjeti." Tim jo je še naprej vztrajno vrtel, in Leyla se je nasmehnila. "Grema kaj spiti?" je predlagala. "Precej sem že žejna." Z roko je nakazala na šank. "Daj no, pridi."

"NAYA! Če se mi ne prikažeš v prekleti minuti prisežem..."
Norela je po gradu in se spotikala čez gladke ploščice v petkah ter iskala svojo brezglavo sestro. Malo že obupano, seveda, prepričana je bila, da se ji je njena sestra kam skrila, da bi jo malo razkurila, preden bi prišla Arsh na otvoritveno zabavo. V njeni glavi je precej naraščalo samoprepričevanje, da se njena sestra ni zgubila, pač pa jo je čakala na zabavi. In ja. Saj bi prišla tja pa niti ni našla dostojnega širokega hodnika, kar šele ogromne dvorane.
In ker je bila Arsh nekoliko hitro jezne volje, je iskala vsaj skrajno stranišče, tudi če notri straši, saj jo je nadvse mikalo razbiti kakšno ogledalo glede na to, kako je trenutno delovala. Eleganten vozel na tilniku se ji je vse kot prej že zrahljal, ker se je velikokrat zabila v tako imenovano steno, ki se prikaže iz zraka. Ker je bila sama, si je dovolila popolni odklop, in niti ni premišljala, kako se bo odzvala, ko se bo (mogoče) zadela ob kakega nepridipravega. Njena črna oprijeta obleka, ki ji je segala do kolen, se je nagubala že skoraj do bokov, kjer je stal pas z neti. Počasi jo je začelo mraziti in še vedno je ni obšla histeričnost, kakor bi jo mogla že pred.. Koliko? Dvem uram, temveč je postala neverjetno trmasta. Tekla je po hodnikih, zvok petk pa je odmeval po votlih hodnikih.
Taka, vsa besna kot ris, se je nenadoma znašla pred ogromnimi vrati v dvorano. Osuplo je zajemala sapo in se od šoka morala upreti na obok, nato pa začela z očmi ognjevito česati po dvorani, v upanju, da bo našla Nayo. Bad move. Nikjer ni bilo duha in sluha o njej, čeprav bi mogla že zdavnaj najti popolno lepoto, ki je rasla nad vsemi. Saj ne, da bi potem hvalila tudi sebe, ker je bila namreč njena sestra, ampak je bilo splošno znano, da nista vendar neke povprečnice. Sicer pa se Arsh ni preveč obremenjevala s tem. Ko je bila volk, ni bila ne prelestna, ne lepa. Sploh ker je znala renčati tudi v človeškem telesu.
Tako je hotela na plano vreči vsa svoja razočaranja, spričo izginotje svoje sestre, ko ji je v glavi avtomatsko zaznalo prisotnost ljudi in njen izraz se je spremenil v ledeno, vzvišeno masko. Danes se je tudi odločila da ne bo govorila z nikomer. Ne in ne. Če ni njene sestre, je njena kazen to, da ne bo črhnila niti kletvice. Ta stava pa je bila že kar malo preveč za nadvse ledeno Arshal, saj se je kar hitro zvrnila k barčku in nič kaj pozornemu učencu vzela rdeče vino - vsaj zgledati je morala kot ledena kraljica. Vino, in nič navideznega utapljanja žalosti. In, seveda, distanca do vseh ki so prišli mimo.

((Armadal ))